SLOVENSKE STRANKARSKE IGRE BREZ MEJA 1

SLOVENSKE STRANKARSKE IGRE BREZ MEJA 1

Kreativni razred, 15. avgust 2021 ― ALENKA SOTTLER "Premagajte zlo, ki je v vas samih, namesto da napadate zlo, ki je v drugih." Konfucij Foto Saša Kovačič Potem, ko je postalo očitno, da nam vodenje Slovenije ne uspeva ravno najbolje in da se je v 30 letih nabralo veliko neprijetnih dejanj, političnih in ekonomskih polomov, se je ljudstvo v času gospodarskih kriz obrnilo po odgovornost na stranke, ki so bile izvoljene, da vodijo našo državo. V teh časih v vodenje države vpletene stranke stranke iščejo opravičilo za svoje pretekle napake pred seboj in ljudstvom zato, da bi lahko še vnaprej obdržale položaj in javni ugled v družbi. Za neuspeh obsojajo nasprotne stranke. Da bi to obsojanje izgledalo upravičeno, pa nujno potrebujejo nasprotnikovo krivdo. Zato pa, da bi bila nasprotnikova krivda vsem očitna, nujno potrebujejo, da ta dela težave. Zato stranke svojim nasprotnikom enostavno ne smejo dovoliti, da bi bili dovolj dobri, ampak morajo biti ti nasprotno, dovolj slabi, da bi jih lahko upravičeno javno krivili za probleme. Če ena politična stranka ali opcija obsoja, ponižuje ali žali drugo, dobiva nasprotna politična stranka ali opcija s tem opravičilo, da lahko to stranko ali opcijo še naprej obtožuje, brez, da bi se morala soočiti z lastno odgovornostjo. Zato obsojanje ene stranke ne pripelje do rešitve, ampak jo le vzpodbuja, da se ta obnaša še bolj obsojanja vredno in konfliktno.  Tako obe strani prispevata k ustvarjanju problema, za katerega krivita druga drugo. Kot da bi se med seboj dogovorili: "Glejte, mi se bomo neprimerno obnašali do vas, tako da nas boste lahko vi krivili za vaše neprimerno vedenje in če se boste potem tudi vi neprimerno obnašali do nas, bomo lahko tudi mi vas krivili za naše neprimerno vedenje" Ne glede na to, kako stranke moti slab odnos nasprotnikov, pa se imajo hkrati tudi zelo lepo. Vsaka dobi svoje opravičilo in njihov družbeni in finančni status ostaja neokrnjen. Ta tihi sporazum torej obema stranema prinaša koristi in lahko traja v nedogled, oziroma d

Verska oziroma duhovna vzgoja in izobraževanje le, če izvajalec izpolnjuje pogoj PCT

Ministrstvo za kulturo, 15. avgust 2021 ― Vlada je na dopisni seji 14. avgusta 2021 sprejela nov Odlok o začasni omejitvi kolektivnega uresničevanja verske svobode v Republiki Sloveniji. Odlok ohranja dosedanje ukrepe in omejitve pri kolektivnem uresničevanju verske svobode in določa nov pogoj za izvajanje verske oziroma duhovne vzgoje in izobraževanja – poteka lahko le, če oseba, ki to izvaja, izpolnjuje pogoj PCT (prebolevnost, cepljenje ali testiranje). Odlok začne veljati 16. avgusta 2021.
HIŠA NA HRIBU - V NAROČJU

HIŠA NA HRIBU - V NAROČJU

Kreativni razred, 10. avgust 2021 ― VABILO NA DRUŽENJE: SKUPNI OBISK UMETNIŠKEGA DOGODKA RAZSTAVE HIŠA NA HRIBU - V NAROČJU Člani SKUPINE SKOZI OČI PREKARIATA & KREATIVNI RAZRED vabimo na enkratno poznopoletno druženje, na umetniški dogodek RAZSTAVO HIŠA NA HRIBU na čudoviti lokaciji v naročju Polhograjskih dolomitov. Gremo k srednjeveški cerkvici Sv. Marjeti v Žlebe nad Medvodami in poleg k stari hiški, mežnariji, kjer se bo odprla razstava. Zbrali se bomo v kavarni Slovenskega Etnološkega muzeja SEM-a v petek, 20. avgusta ob 17h  in najprej malo in izmenjali misli ob koncu poletja. Takrat se nam lahko pridružite vsi. V SEM-a pridemo z avtomobili, a naprej gremo samo z omejenim številom le teh. Ob 19h se odpeljemo v Žlebe. Tisti, ki jih nimate, prevoza, se boste prisedli. V Žlebe bomo prišli v 20 minutah in parkirali ob kozolcu ob vznožju griča. Potem pa še 15 minut peš do cerkvice Sv. Marjete in hiše na hribu. Na dogodku sodelujejo tudi naši član nekateri, med njimi slikarka Mojca Senegačnik. Tole je njeno sporočilo: Člane skupine lepo vabimo na enkratno srečanje in dogodek, ki ga, skupaj še z mnogimi, tudi sam sooblikujem, to je  Razstava Hiša na hribu - V NAROČJU  - gre za projekt, v katerem se ukvarjamo s skupnostnim delom, dialogom, sodelovanjem, sprejemanjem in oblikami sobivanja, o čemer se veliko pogovarjamo tudi na naših srečanjih Kreativnega razreda in skupine Skozi oči prekariata. V NAROČJU KULTURNE IN NARAVNE DEDIŠČINE | HIŠA NA HRIBU 2021 V petek, 20. avgusta, ob 20. uri bo na sv. Marjeti nad Žlebami odprtje Hiše na hribu 2021 – Razstava Hiša na hribu - V NAROČJU.Koncertirali bodo multiglasbenika Ana Kravanja & Samo Kutin ter vokalna skupina Za srce mo.Performans na otvoritvi: Andreja Džakušič in Keiko MiyazakiProjekt poteka na treh lokacijah sredi Polhograjskega hribovja:Žlebe – Sv. Marjeta (glavni razstavni prostor)Belo – domačija Pr’ LenartTopol – Sv. Katarinain v Trzinu:Trzin – poslovni prostori BB BIO.Si *Razstava bo odprta od 20.

Kreativni razred, 9. avgust 2021 ― INICIJATIVA KULTURNA INŠPEKCIJA DELA O (NEPLAČANEM) DELU IN (NEPLAČANIH) DELAVCIH V KULTURI Statistični urad RS je pred nekaj dnevi objavil statistične podatke o kulturnih dejavnosti na odru v preteklih letih. Med drugim so postregli s podatkom da se je odrska produkcija skrčila na okrog 45% tiste v letu 2019. Nekaj odstavkov za tem podatkom pa postrežejo z naslednjim podatkom: glede na 2019 se je število zunanjih sodelavcev zmanjšalo za več kot 31 odstotkov. Med zunanjimi sodelavci je bilo največ samozaposlenih v kulturi in sicer nekaj več kot 26% (njihovo število se je glede na 2019 zmanjšalo za 15%), sledili so prostovoljci, neplačani delavci (22%) in tisti z avtorsko pogodbo (21%). In kaj to pomeni v absolutnih številkah? V absolutnih številkah to pomeni, da je bilo v ustanovah z odrsko dejavnostjo v letu 2020: - 3,5 krat več zunanjih sodelavcev kot redno zaposlenih oseb (9.168 napram 2.2627), - skoraj enako število prostovoljnih / "neplačanih" delavcev ter redno zaposlenih (1.999 napram 2.627), - skoraj enako število samozaposlenih v kulturi (2.398), delavcev po pogodbi o avtorskem delu (1.951) kot redno zaposlenih (2.627). V absolutnih številkah to pomeni, da je bilo v ustanovah z odrsko dejavnostjo v letu 2019 -5-krat več zunanjih sodelavcev kot redno zaposlenih (13.319 napram 2.618), - za skoraj 50 odstotkov več prostovoljnih/"neplačanih" delavcev od redno zaposlenih (3.795 napram 2.618), - več samozaposlenih v kulturi (2.821) ter delavcev po pogodbi o avtorskem delu (3.118) kot redno zaposlenih (2.618). Vir podatkov je https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9735 Področje kulturne dejavnosti na odru nam torej še kako "lepo" prikaže kaj praktično pomeni "prekarni trg dela", kakor to nekateri imenujejo. Še bolj praktično pa to pomeni, da se razbije delavstvo na čim več različnih "oblik dela", pardon "sodelovanja". Delavci kot "izvajalci". Delo kot "storitev". Navsezadnje pa še največ pove dejstvo, da so za prikaz delavstva v kulturnih dej

EU v vrtnicah – razstava vrtnic držav Evropske unije

Ministrstvo za kulturo, 9. avgust 2021 ― V Arboretumu Volčji Potok so na pobudo Ministrstva za kulturo in v počastitev slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije pripravili razstavo vrtnic držav Evropske unije z naslovom EU v vrtnicah. Dosedanji nasad vrtnic so v sodelovanju s strokovnimi društvi držav članic dopolnili s sortami vrtnic, ki so nastale v državah Evropske unije. Razstava je na ogled do 31. oktobra 2021.

Kreativni razred, 7. avgust 2021 ― BORIS BUDEN foto Paun Paunovic/cropix Boris Buden je zanimiv hrvaški filozof tudi zato, ker govori o nas in o naši nedavni skupno preteklosti. O tem, ali je bil postkomunizem v naših krajih sploh kaj drugega kot past, v katero smo naivno zašli in izgubili svoje avtentične cilje, se sprašuje tudi v svoji novi knjigi TRANSITION TO NOWHERE.  Nekaj citatov iz njegovega intervjuja v JUTRANJEM LISTU ob izidu te njegove nove knjige:      »Ljudje danes razumemo, da kriza, v katero smo vstopili ni ciklična motnja, ki le za krajši čas prekine sicer trajno normalnost. Je radikalna, ker je lahko usodna. Desetletje, v katerega smo pravkar vstopili, bo odločilno. Če se emisije toplogrednih plinov do leta 2030 ne prepolovijo ali če se v pol stoletja ne zmanjšajo na nič, smo izgubljeni. Podnebna katastrofa bo neizogibna. Torej ni več “nikdar ni tak bilo da ni nekak bilo”. Nikakršnega opravičila več ni za oportunistično preračunavanje. Ali bomo uvedli korenite spremembe, ali pa nas ne bo. Radikalnost se nanaša na spremembo načina reprodukcije življenja. Ni več tabujev v katere ne bi smeli dvomiti. Ne v koncept gospodarske rasti, ne v zasebno lastnino, ne v sam kapitalizem. Ne moremo vsi živeti kot Američani in porabiti toliko energije kot povprečna ameriška družina. Zemlja tega ne prenese. Torej ne samo, da ta način življenja, to je kapitalistični način proizvodnje, ki tako življenje omogoča, ne more biti več ideal vsem ostalim; korenito se mora spremeniti.«  »Tako kot v prejšnjih knjigah sem vztrajal, da je tako imenovana postkomunistična tranzicija ideološka past, v katero je kapitalistični Zahod - zmagovalec hladne vojne, ujel nekdanje socialistične države in si tako zagotovil absolutno prevlado in neomejen nadzor nad njimi. Uspel jim je vsiliti en sam cilj brez alternative, cilj slepega doseganja Zahoda. Vsa njihova prihodnost se je tako skrčila na ponavljanje preteklosti nekoga drugega. Poleg tega so bile postsocialistične družbe postavljene pod nekakšn

Kreativni razred, 4. avgust 2021 ― KAVA V KAVARNI SEM-a  4. 8. 2021 Na naša srečanja so vabljeni vsi, ki so pripravljeni graditi dobre medsebojne odnose. Tokrat smo se spraševali, ali bodo vedno prezaposleni, čez poletje pa tudi razpršeni državljani, sploh utegnili priti na jutranjo kavo. A se nas je zbralo ravno prav za konstruktiven pogovor. Beseda je tekla o možnih izboljšavah obstoječega sistema, o umetniškem ustvarjanju kot o delu, kot je vsako drugo in o iniciativi UMETNIŠKA INŠPEKCIJA. Obe temi pa sta se navezovali na novo teoretsko knjigo Katje Praznik ART WORK. Potrdili smo, da pobudo UMETNIŠKA INŠPEKCIJA vzamemo za svojo, vendar pa bomo upoštevali kar najrazličnejše deležnike in ne delali površnih zaključkov. Zelo je bil zanimiv del pogovora o Avstralskih aboriginalih, njihovemu jeziku in  temeljnih besedah/načelih, od katerih je prva in najpomembnejša beseda SPOŠTOVANJE. Sklenili smo, da jih zapišemo v protokol delovanja skupine.  Potem smo govorili o pomembnosti medsebojnega tovarištva in o tem zakaj so danes galerije pogosto prazne, pa da se bomo, če je le mogoče srečavali redno na 14 dni in tako naprej in naprej.  Še fotografija za vas, ki tokrat niste utegnili priti. In hvala dežju, da je pustil dopoldne skupine Skozi oči prekariata & Kreativni razred nepremočeno in se vlil šele, ko sem ob 14h prikolesarila domov! Pozdrav vsem, ki ste ostali za ekrani. Upam, da slej kot prej tudi vi z nami preizkusite, kako lepo se lahko imamo tudi v živo.                                                                                                                            Alenka

Štipendije Ministrstva za kulturo za podiplomski študij in izpopolnjevanje v državah izven držav članic Evropske unije v študijskem letu 2021/2022

Ministrstvo za kulturo, 2. avgust 2021 ― Ministrstvo za kulturo je 30. julija 2021 objavilo javni razpis za financiranje štipendij za podiplomski študij in izpopolnjevanje v državah izven držav članic Evropske unije na področjih umetnosti, filma, kulturne dediščine in kulturnega menedžmenta. Začetek financiranja je predviden v študijskem letu 2021/2022. Rok za prijavo je 30. avgust 2021.

Štipendije Ministrstva za kulturo za podiplomski študij in izpopolnjevanje izven Evropske unije

Ministrstvo za kulturo, 2. avgust 2021 ― Ministrstvo za kulturo je 30. julija 2021 objavilo javni razpis za financiranje štipendij za podiplomski študij in izpopolnjevanje v državah izven držav članic Evropske unije na področjih umetnosti, filma, kulturne dediščine in kulturnega menedžmenta. Začetek financiranja je predviden v študijskem letu 2021/2022. Rok za prijavo je 30. avgust 2021.

Govor državne sekretarke dr. Fridl Jarc ob otvoritvi kipa Slavka Gruma v Šmartnem pri Litiji

Ministrstvo za kulturo, 2. avgust 2021 ― V Šmartnem pri Litiji so včeraj, 1. avgusta 2021, ob 120-letnici rojstva na Staretovem trgu odkrili kip dramatika, pripovednika in zdravnika Slavka Gruma (1901–1949). Grumov doprsni kip je delo akademskega kiparja Anžeta Jurkovška. Zbrane je na slavnostnem odkritju kipa nagovorila državna sekretarka dr. Ignacija Fridl Jarc.

Naj bodo vse kulturne storitve dostopne z bonom

Asociacija, 30. julij 2021 ― Novi zakon, ki uvaja pomoč turizmu in kulturi zaradi posledic epidemije COVID-19 v obliki bonov, je v pojasnilih Finančne Uprave RS (FURS) interpretiran precej restriktivno. V društvu Asociacija menimo, da interpretacija ne sledi besedilu zakona, zato smo FURS pozvali, da razširi nabor ponudnikov bonov. 14. julija 2021 je stopil v veljavo Zakon o interventnih ukrepih … Preberi več o Naj bodo vse kulturne storitve dostopne z bonom

Srečanje EAIPA v Pragi

Asociacija, 30. julij 2021 ― Člani evropske zagovorniške mreže EAIPA, ki se posveča predvsem izboljšanju pogojev dela za nevladne organizacije in ustvarjalke ter ustvarjalce na področju kulture, so se sredi junija 2021 srečali v Pragi. Inga Remeta, podpredsednica mreže EAIPA, se je srečanja udeležila v imenu Asociacije. Poleg Remete se je srečanja udeležila še predsednica EAIPA Ulrike Kuner, predstavniki neodvisnega … Preberi več o Srečanje EAIPA v Pragi
še novic